2.1 Vloga podjetja ForestWell pri ohranjanju, trajnosti in regenerativnih turističnih praksah

  • Uvod: Vloga ForestWell pri ohranjanju, trajnosti in regenerativnih turističnih praksah 
  • Opredelitev regenerativnega turizma v kontekstu gozdnih vodnjakov
  • Kako se regenerativni turizem razlikuje od trajnostnega turizma
  • Ključna načela regenerativnega turizma
  • Dejavniki, ki prispevajo k njegovemu nastanku

Pregled teme 2.1 Vloga ForestWell pri ohranjanju, trajnosti in regeneraciji Turistične prakse dokazuje, kako je ForestWell pionirska pobuda, ki združuje ohranjanje gozdov, trajnost, regenerativni turizem in celostno dobro počutje za izpolnjevanje potreb ljudi in planeta. Pojasnjuje koncept Regenerativen in Being Regenerative ter kako se primerja s trajnostjo, kako se je razvil in zakaj je pomemben. Z integracijo regenerativnih konceptov, strategij in praks ForestWell povečuje svojo vrednost za ekološko ozaveščene popotnike, podpira lokalna gospodarstva in zagotavlja dolgoročno sposobnost preživetja naravnih virov in virov skupnosti.

Uvod: Vloga ForestWell pri ohranjanju, trajnosti in regenerativnih turističnih praksah

ForestWell predstavlja pionirsko pobudo na stičišču ohranjanja gozdov, trajnosti, regenerativnega turizma in celostnega dobrega počutja, da bi odgovorili na razvijajoče se potrebe ljudi in planeta. Priznava gozdove kot dragocene ponudnike rekreacijskih virov in želi spodbujati njihovo pozitivno večnamensko vlogo pri ljudeh in planetu, hkrati pa zagotavlja priložnosti za izkoriščanje naraščajočega povpraševanja po izkušnjah dobrega počutja, ki temeljijo na naravi. Cilj ForestWell je opremiti posameznike in podjetja s spretnostmi in znanjem, ki jih potrebujejo za uspeh v industriji gozdnega turizma in dobrega počutja. To počne tudi s poudarjanjem pomena trajnostnega razvoja podeželja, ki je ekonomsko, družbeno in okoljsko odgovoren pri podpiranju lokalnih skupnosti in podjetij. Zagovorniki ForestWell izvajajo ohranjanje in okoljsko trajnost, s končnim ciljem regenerativnih pristopov. Zagovarjanje tako odgovornih in občutljivih pristopov k razvoju ForestWell bo zaščitilo gozdno okolje za sedanje in prihodnje generacije.

Kot pri vseh človeških dejavnostih, naraščanje rekreacije na prostem, zlasti v občutljivih okoljih, predstavlja izzive, kot so izguba habitata, degradacija naravnih in kulturnih značilnosti ter poslabšanje okolja. ForestWell obravnava te izzive tako, da daje prednost zdravju in dobremu počutju tako okolja kot lokalnih skupnosti. S sprejetjem regenerativnih praks, kot je obnova habitata in sodelovanje skupnosti, ForestWell zagotavlja, da rekreacijske dejavnosti pozitivno prispevajo k prizadevanjem za ohranjanje. Ta pristop mu pomaga ohranjati ugled vodilnega ponudnika dejavnosti, ki temeljijo na gozdu in naravi, ter privablja turiste, ki globlje cenijo naravno okolje in ga želijo zaščititi. Naložbe v rekreacijsko infrastrukturo ne le spodbujajo gospodarsko rast, ampak podpirajo tudi socialni in geografski razvoj, privabljajo odgovoren turizem, zaradi česar je to pametna naložba za prihodnost Evrope. Podjetja ForestWell lahko pomagajo zmanjšati negativne vplive in razviti kulturo skrbništva nad okoljem. Ta pristop ne le izboljša izkušnjo obiskovalcev, temveč podpira tudi širše cilje trajnosti in ekološkega ravnovesja.

Priporočeno branje si oglejte spodaj: Rekreacija na prostem in skrb za okolje: empirična preiskava

Opredelitev regenerativnega turizma v kontekstu gozdnih vodnjakov

Opredelitev regenerativnega turizma

Na področju regenerativnega razmišljanja in turizma obstajajo različne »šole«, zato so tudi vsebinske razlike. Tukaj je predstavljen en pogled, ki temelji na več virih, obstajajo pa tudi drugačni pogledi. Ker o svetu okoli nas izvemo vedno več, strokovnjaki, kot so Anna Pollock, Daniel Christian Wahl, Carlos Briceño in Martín Araneda, ki so najdlje preučevali regenerativni turizem in objavljali članke, ne želijo podati enoznačne definicije. regenerativnega turizma, saj je regeneracija proces. 

Regenerativni turizem je celovit pristop, ki si prizadeva obnoviti, prenoviti in oživiti družbene in ekološke sisteme potovalnih destinacij. Za razliko od trajnostnega turizma, ki se osredotoča na zmanjševanje negativnih vplivov in ohranjanje statusa quo, je cilj regenerativnega turizma ustvariti pogoje, ki krepijo in regenerirajo zdravje in vitalnost obiskanih krajev. (vir

Namesto o regenerativnem turizmu bi lahko govorili o turizmu, ki je spodbujevalec prenove in regeneracije kraja. Pri implementaciji regenerativnega razmišljanja iščemo odgovore na vprašanja, kako ustvarjamo dobro počutje obiskovalcev, domačinov in narave. Regeneracija je vezana na kraj in zato so njena sredstva edinstvena v vsakem kraju. Carlos Briceño, Turismo Regenerativo 2024

»Najenostavneje gre pri regeneraciji za ustvarjanje plodnih pogojev za življenje,« Anna Pollock, 2019. 

»Regenerativna kultura ima celovit pristop k dobremu počutju celotnega ekosistema, v katerem ljudje živijo, in ustvarja 'cvetoče' in 'cvetoče' skupnosti, ki kot skrbniki odločajo, kaj se tam dogaja.« Menjalci Zemlje 2020.

 "Regenerativni turizem je bolj uravnotežen pristop k razvoju, ki ljudi, naravo in gospodarstvo postavlja na isto raven." Dianne Dredge, Regenerative Tourism By Design, Tourism Collab 2021

Kako se regenerativni turizem razlikuje od trajnostnega turizma

Medtem ko trajnostni turizem poudarja zmanjšanje okoljskega odtisa in ohranjanje ravnovesja, gre regenerativni turizem še korak dlje z aktivnim prispevanjem k izboljšanju in zdravljenju ekosistemov in skupnosti. Trajnostne turistične prakse vključujejo programe recikliranja, zmanjšanje porabe energije in podporo lokalnemu gospodarstvu brez škode za okolje. Nasprotno pa regenerativni turizem vključuje obnavljanje naravnih habitatov, spodbujanje biotske raznovrstnosti in vključevanje razvojnih projektov, ki jih vodi skupnost, ki opolnomočijo lokalno prebivalstvo in izboljšajo njihovo kakovost življenja.

Temeljna razlika je v namenu in rezultatih: trajnostni turizem si prizadeva ne škodovati, medtem ko si regenerativni turizem prizadeva narediti dobro in pustiti pozitivno dediščino. S sprejetjem regenerativnih turističnih praks lahko deležniki v potovalni industriji igrajo ključno vlogo pri reševanju globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in družbene neenakosti, ter zagotavljajo, da turizem postane sila dobrega v svetu.

Slika 2: Značilnosti regenerativnega turizma v primerjavi z običajnim in trajnostnim turizmom

Ključna načela regenerativnega turizma

Holističen pristop Regenerativni turizem temelji na tem, da zapustite kraj boljši, kot ste ga našli. Ta pristop ne poudarja le zmanjševanja škode, ampak tudi dejavno izboljšanje ekoloških, družbenih in gospodarskih pogojev destinacije. Ekološko gledano bi to lahko vključevalo obnovo naravnih habitatov in spodbujanje biotske raznovrstnosti. Socialno lahko vključuje ohranjanje kulturne dediščine in izboljšanje lokalnega življenjskega standarda. Ekonomsko podpira trajnostno preživetje in prožna lokalna gospodarstva.

Vključevanje skupnosti  Lokalne skupnosti imajo osrednjo vlogo v regenerativnem turizmu. Njihovo globoko poznavanje območja in njegovih potreb je ključnega pomena za ustvarjanje prepričljivih in spoštljivih turističnih praks. Uspešne pobude pogosto vključujejo projekte, ki jih vodi skupnost, kot so obnova naravnih območij, programi ohranjanja kulture in razvoj lokalnih podjetij. Številne maorske skupnosti na Novi Zelandiji na primer vodijo projekte regenerativnega turizma, ki obnavljajo avtohtone dežele in obiskovalcem delijo kulturno znanje.

Dolgoročni vpliv Regenerativni turizem daje prednost dolgoročnim koristim pred kratkoročnimi dobički. Poudarek je na ustvarjanju trajnih pozitivnih sprememb, ki koristijo prihodnjim generacijam. Ta pristop zagotavlja, da turistične dejavnosti prispevajo k nenehnemu zdravju in vitalnosti destinacije, namesto da izčrpavajo njene vire. Cilj regenerativnega turizma je ustvariti trajno dediščino, ki presega neposredne turistične interakcije, s spodbujanjem trajnostnih ekosistemov, odpornih skupnosti in cvetočih gospodarstev.

Dejavniki, ki prispevajo k njegovemu nastanku

Več ključnih dejavnikov je prispevalo k nastanku in rasti regenerativnega turizma:

Okoljske krize: Naraščajoča pogostnost in resnost ekoloških kriz, kot so gozdni požari, poplave in orkani, je poudarila nujno potrebo po učinkovitejšem in vplivnejšem ekološkem upravljanju. Regenerativni turizem se na te krize odziva s spodbujanjem praks, ki obnavljajo naravne ekosisteme in povečujejo njihovo odpornost.

Povpraševanje potrošnikov po okolju prijaznih potovanjih: Sodobni popotniki so bolj obveščeni in se zavedajo svojih okoljskih in družbenih odtisov. Vse več je povpraševanja po potovalnih izkušnjah, ki zmanjšujejo škodo in pozitivno prispevajo k destinacijam. Ta premik v preferencah potrošnikov je potovalno industrijo spodbudil k sprejetju regenerativnih praks.

Znanstveni in tehnološki napredek: Napredek v znanosti in tehnologiji sta zagotovila nova orodja in metode za obnovo okolja in razvoj skupnosti. Ta napredek je naredil regenerativni turizem bolj izvedljiv in praktičen, od inovativnih tehnik ohranjanja do digitalnih platform, ki olajšajo sodelovanje skupnosti.

Globalna politika in zagovorništvo: Svojo vlogo so imeli tudi mednarodni sporazumi in politike, ki obravnavajo podnebne spremembe in spodbujajo trajnostni razvoj. Organizacije in vlade vse bolj prepoznavajo potencial regenerativnega turizma, da prispeva k globalnim trajnostnim ciljem, kar vodi do podpornih politik in financiranja regenerativnih projektov.

Zagovorništvo lokalne skupnosti: Lokalne skupnosti, ki so pogosto na prvi črti vplivov turizma, so postale močne zagovornice regenerativnih praks. Njihovo sodelovanje in vodenje sta ključnega pomena pri oblikovanju turizma, ki spoštuje in oživlja njihovo družbeno in okoljsko strukturo.